Podcenjeni učinki plačne reforme v javnem sektorju
Izdatki za plače v javnem sektorju so po plačni reformi višji od predvidenih, na ministrstvu za finance pravijo, da se vseh ni dalo predvideti.
Višja tekoča poraba letos koplje globoko luknjo v državnem proračunu. Fiskalni svet je poročal, da je imel proračun, če ne upoštevamo interventnih ukrepov (koronavirus, draginja, poplave), v prvih osmih mesecih letos 1,031 milijarde evrov primanjkljaja, medtem ko je bil minus v enakem obdobju lani 62 milijonov evrov. Upoštevajoč še interventne ukrepe je zabeležil 1,07 milijarde evrov primanjkljaja, v enakem obdobju lani pa 427 milijonov evrov.
Rast tekoče porabe je predvsem posledica plačne reforme v javnem sektorju, ki zvišuje stroške dela; ti so se v prvih osmih mesecih povečali za 10,7 odstotka. S tem prehitevajo 10,5-odstotno napovedano rast stroška dela iz sprejetega proračuna za letošnje leto, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance in potrdil državni zbor.
A oktobra prihaja naslednji korak reforme in vnovično zvišanje plač, iz česar lahko sklepamo, da se bo rast stroškov dela še okrepila. Po oceni šefa Fiskalnega sveta Davorina Kračuna bi lahko presegla 11 odstotkov.
Nadaljnjo rast je pričakovati v prihodnjih letih; od januarja 2026 do januarja 2028 so predvideni še štirje dvigi plač uslužbencem javnega sektorja.
Na ministrstvu za finance so nam na vprašanje, ali so podcenili učinke reforme plačnega sistema v javnem sektorju, odgovorili, da so izdatki višji od napovedi zato, ker je bil “del plačnega dogovora težje predvidljiv”. Kot so navedli, se ni dalo predvideti, kako bodo zaposlovalci v javnem sektorju uporabljali instrumente za napredovanje in nagrajevanje ter kakšna bo politika zaposlovanja.
Prerazporeditve, ne pa tudi rebalans
Na vprašanje, ali bo zaradi plačne reforme potreben rebalans letošnjega proračuna, na ministrstvu odgovarjajo, da ne. “Ocenjujemo, da bo sredstva za morebitne višje odhodke na stroških dela mogoče zagotoviti z ustreznimi prerazporeditvami v okviru možnosti prerazporejanja na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje proračuna,” so prepričani.
Ministrstvu za solidarno prihodnost je vlada nedavno odobrila prerazporeditev 1,5 milijona evrov za zagotovitev izplačil plač socialnim ustanovam in za sofinanciranje dodatnih stroškov dela. Na ministrstvu, ki ga vodi Simon Maljevac, so nam pojasnili, da so bile prerazporeditve potrebne zaradi plačne reforme in na novo potrjenega dodatka za delo z osebami z demenco, ki ga prejemajo zaposleni v socialnovarstvenih storitvah.
Na vprašanje, ali so torej podcenili potrebna sredstva za stroške dela, so odgovorili, da ne, da pa so dobili premalo denarja. “Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo pravilno oceno porabe teh sredstev, vendar smo v proračunu prejeli premalo odobrenih sredstev,” so zapisali v odgovoru za Forbes Slovenija.
Še imamo prostor
Tako Banka Slovenije kot Fiskalni svet sicer opozarjata, da bi lahko zaradi učinkov plačne reforme izziv postalo doseganje ciljne rasti očiščenih izdatkov države, ki jo predvideva novi sistem ekonomskega upravljanja Evropske unije (EU). Slovenija si je v okviru tako imenovanega srednjeročnega fiskalnega načrta zadala cilj, da rast očiščenih izdatkov ne bo presegla 5,6 odstotka.
Na ministrstvu za finance so aprila objavili letno poročilo o napredku, v katerem so ocenili, da bo letos rast očiščenih izdatkov 5,3-odstotna. “Zavedamo se negotovosti in spremljamo razvoj dogajanj, ki vplivajo na javne finance in gospodarstvo,” so zdaj povedali za Forbes Slovenija in dodali, da bodo rast očiščenih izdatkov znova ocenili po Umarjevi jesenski napovedi, ki jo pričakujemo v teh dneh.
Evropska komisija pa bo oceno skladnosti rasti očiščenih odhodkov podala na podlagi realiziranih statističnih podatkov za letošnje leto, ki bodo objavljeni spomladi prihodnje leto. Če bi Slovenija presegla 5,6-odstotni cilj rasti očiščenih izdatkov, to sicer ne pomeni avtomatske kršitve fiskalnega pravila. Država bi morala v tem primeru imeti manjšo rast izdatkov v prihodnjih letih, saj se spremlja povprečna rast izdatkov v obdobju do leta 2028.
Kljub temu je Fiskalni svet nedavno pozval k previdnosti pri načrtovanju oziroma pripravi jesenskih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Priprava proračunov za leti 2026 in 2027 je v zaključni fazi. Vlada mora predloge proračunskih dokumentov do konca septembra poslati v oceno Fiskalnemu svetu in v sprejetje državnemu zboru.
Upočasnitev rasti mase plač
Dodajmo, da projekcije ministrstva za finance kažejo, da bo na dolgi rok reforma plač v javnem sektorju blagodejno vplivala na javne finance.
Rast izdatkov za stroške dela v prihodnjih letih bo torej po oceni ministrstva vseeno počasnejša od rasti v primeru, če reforme ne bi bilo. To prikazuje zgornji graf, ki je izrezan iz poročila ministrstva za finance. Po letu 2033 naj bi bila masa plač nižja, kot bi bila v primeru, če reforme ne bi bilo.
K upočasnitvi rasti mase plač v javnem sektorju naj bi prispeval drugačen sistem napredovanj. “Večina javnih uslužbencev bo po novi ureditvi napredovala za en plačni razred, kar bo pomenilo za 3 odstotke višjo osnovno plačo, v veljavni ureditvi pa večina javnih uslužbencev napreduje za dva plačna razreda, kar pomeni za približno 8 odstotkov višjo osnovno plačo,” so na ministrstvu za javno upravo navedli ob pripravi proračunskega načrta za letošnje leto.
